Innovation Hub 🚀

Mobilnost je eden ključnih izzivov sodobnih mest, saj transport ustvari četrtino vseh toplogrednih plinov v EU. Če smo včasih ureditev mest načrtovali z mislijo na avtomobile, jo moramo danes z mislijo na ljudi in okolje. Prometni sistem v mestih potrebuje pametne spremembe, rastoča urbanizacija pa ustvarja kompleksne izzive v smislu mobilnosti. Raziskave so namreč  pokazale, da urbana območja prispevajo 80 % emisij CO2, od katerih velik del povzroča prav promet.

Razmah vozil na električni pogon tako prinaša pozitivne učinke za njihove uporabnike in njihovo okolico. V globalnem smislu pa prispeva k zmanjšanju škodljivih emisij, ki povečujejo globalno segrevanje. Torej, zmanjša se onesnaženost okolja, kar je v skladu s smernicami trajnostnega razvoja, h katerim smo se zavezali. Zato je e-mobilnost naša svetla prihodnost.

E-mobilnost sicer ni samostojno področje Strategije pametne specializacije S4, je pa pomembno vključeno v Pametna mesta in skupnosti, Mobilnost ter posredno tudi v druga področja.

E-mobilnost temelji predvsem na vozilih na električni pogon, ki so namenjena pretežno osebnemu prevozu. Sem se še uvrščajo motorna kolesa, kot tudi manjša tovorna vozila, ki namesto fosilnih goriv koristijo pogon na električno energijo. Zaradi majhne oddaljenosti med kraji po Sloveniji in odlične infrastrukture polnilnih postaj, ima Slovenija velik potencial za razmah prometa z električnimi vozili.

Primeri dobrih praks e-mobilnosti v Sloveniji:

• Avant2Go (souporaba električnih vozil – Sharengo)
• e-mobilni (polnilnice za električni avto)
• EMSISO (električni motor za prvo certificirano povsem električno letalo)
• GEN-I (e-mobilnost)
• MAHLE Electric Drives Slovenija
• Petrol (e-mobilnost)
• Tushek Supercars (najlažji superšportnik s hibridnim srcem)

• Elektromobilitaetscluster Regensburg (Nemčija)

• Projekt “Electric Travelling” (Španija, Madžarska, Nizozemska, Poljska)
• Projekt “Next-e” (Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Hrvaška, Romunija)
• Projekt “Trolley 2.0” (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Poljska)
• Projekt “Urban-E” (Slovenija, Hrvaška, Slovaška)

Slovenija je s Strategijo pametne specializacije v letu 2017 definirala ključna področja kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial. SPS je bil podlaga za oblikovanje Strateških razvojno inovativnih partnerstev ( SRIP), eden od SRIPov je oblikoval Mrežo za prehod v krožno gospodarstvo SRIP – Krožno gospodarstvo, ki danes združuje preko 70 članov tako iz gospodarstva kot tudi iz izobraževalnih institucij in javnega sektorja. Fokusna področja razvoja SRIP Krožno gospodarstvo so trajnostna energija, biomasa in alternativne surovine, sekundarne surovine, funkcionalni materiali, procesi in tehnologije ter krožni poslovni modeli. Sedež SRIPa je na Štajerski gospodarski zbornici v Mariboru, ki je tudi koordinator in uspešno od ustanovitve 2017 vodi aktivnosti SRIPa.

Dodatno je Ministrstvo za okolje in prostor RS je v letu 2018 pripravilo Kažipota za prehod v krožno gospodarstvo, ki je zajel širše področje kot SPS in prikazal dodatne možnosti razvoja krožnega gospodarstva tudi v mestih in regijah preko aktivnosti javnega sektorja. Bistven poudarek Kažipota je na treh ključnih spremembah, ki jih bomo kot družba morali izvesti : krožna kultura ( prebivalstvo), krožno gospodarstvo (gospodarstvo) in krožna sprememba (javni sektor).

Prvo slovensko mesto z lastno strategijo prehoda na krožno gospodarstvo je tako v 2018 postal Maribor, kjer so se pod okriljem s strani javnih podjetij ustanovljenega Inštituta WCYCLE  izvajati aktivnosti izvedbe zastavljenih projektov v strategiji in akcijskem načrtu. Vodilo vseh aktivnosti je zapiranje zank snovnih tokov ( odpadkov vseh vrst), ki nastajajo v mestu za potrebe mesta in njegovih prebivalcev na okoljsko prijazen način.

V krožnem gospodarstvu gospodarska dejavnost gradi in obnavlja splošno stanje sistema. Koncept priznava pomen gospodarstva, ki mora učinkovito delovati na vseh ravneh – za velika in mala podjetja, za organizacije in posameznike, globalno in lokalno.

Prehod na krožno gospodarstvo ne pomeni le prilagoditev, namenjenih zmanjšanju negativnih vplivov linearnega gospodarstva. Predstavlja sistemski premik, ki ustvarja dolgoročno odpornost, ustvarja poslovne in gospodarske priložnosti ter zagotavlja okoljske in družbene koristi.

Primeri dobrih praks projektov krožnega gospodarstva:

• Projekt RESYNTEX (Nov koncept krožnega gospodarstva za tekstil in kemikalije)
• Projekt LIFE BIOTHOP (Vpeljava biorazgradljive vrvice v hmeljišča in uporaba hmeljevine v novih industrijskih produktih)
• Projekt EFFECTIVE (Nova doba vlaken in plastike: vpeljevanje bioloških rešitev v vsakdanje življenje)

Digitalizacija oziroma digitalna transformacija predstavlja velik potencial rasti, saj se ocenjuje, da lahko digitalno usmerjena in delujoča družba svoje potenciale in resurse izkoristi tudi več kot desetkrat bolj učinkovito, hitreje in okolju prijaznejše. Celovit pristop k digitalizaciji družbe predstavlja identifikacijo, vpeljavo in uporabo digitalnih tehnologij, ki omogočajo spremembo delovanja, komuniciranja,  uvedbo naprednih poslovnih modelov, vpeljavo e-mobilnosti, zmanjšanje ogljičnega odtisa ter optimalno koriščenja pristopov krožnega gospodarstva.  Javna uprava, inštitucije znanja ter podjetja na ta način  izvajajo aktivnosti bolje, hitreje, ceneje, učinkovitejše ter uporabniku prijaznejše. Sodobne digitalne tehnologije so internet stvari (IoT), mobilne tehnologije, družbeni mediji, visoko zmogljivo računalništvo, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, veliki podatki (Big data) in drugo. 

Industrija 4.0 – Digitalna transformacija (DT) predstavlja zadnjo fazo trenutne industrijske revolucije. Značilnost digitalne preobrazbe, ki se dogaja v operacijah MSP, je funkcionalna uporaba interneta in digitalnih rešitev na področjih proizvodnje, trženja, promocije, prodaje in oblikovanja. Prilagojeni pristop v celotni vrednostni verigi omogoča podjetjem, da se takoj prilagodijo potrebam strank, faze med načrtovanjem izdelkov in dobavo izdelkov pa so krajše, tehnološko naprednejše in stroškovno učinkovitejše. Digitalna preobrazba ni vezana na posamezno panogo ali vrsto podjetja.

Ključna področja digitalizacije oziroma digitalne transformacije EU in Slovenije so identificirana v Programu za digitalno Evropo in strategiji Digitalna Slovenija 2020. Vizija Slovenije je, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta, da postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.

Primeri dobrih praks digitalizacije:

• 4PDIH (inovacijski ekosistem, ki vključuje zasebno pobudo in javno delovanje, osredinjeno na ljudi, Slovenija)
• Pametna soseska Mlaka pri Kranju (pametna razsvetljava, pametno okolje, pametni promet, pametna energija in voda, pametni jaški, pametna kolesa)
• Triglav Lab (poligon digitalnega poslovanja)
• KA Mobile (aplikacija z informacijami v realnem času o prometu, parkiranju, javnem prevozu, električnih polnilnicah v mestu Karlsruhe, Nemčija)
• Granada Ciudade Inteligente y Accesible (Granada, pametno mesto za vse ljudi, Španija)
• Vinduino (optimizacija kmetijskih opravil s pomočjo senzorske tehnologije, ZDA)